Voscilnice

 
  • Increase font size
  • Default font size
  • Decrease font size

Kontakt

Ocena uporabnikov: / 0
slaboodlično 
tel.:030 920 059
Ta e-poštni naslov je zaščiten proti smetenju. Če ga želiš videti, omogoči Javascript.
http://www.marikagabez.com/
 

Papirna ustvarjanja ali o "meni"....

"Papirna zasvojenka" bi se lahko poimenovala. Živim s papirji in za papir, sanjam papir, za darilo si največkrat želim...papir. In v moji delavnici papirčki (takšni in drugačni) spreminjajo svojo podobo.

Sprva so bile to zgolj malenkosti. In potem je prišla prva večja stvar: voščilnice. Kasneje pa so se stvari odvijale kar same po sebi, jaz sem se le prepustila toku, da me je ponesel zdaj tja, zdaj sem.

Svojo veliko ljubezen sem širom rok spustila v svoje življenje. To je nekaj kar lahko počnem, da poleg negujem in hranim tudi svojo dušo  in hkrati  doma skrbim za veliko družino. Registirala sem Osebno dopolnilno delo, kar pa še vedno ne pomeni, da prodaja kar steče. Čuti se, da mi manjkajo poznanstva, vezi, ki jih tako ali drugače stkemo na svojih poteh skozi življenje, da je dolgoletno ostajanje za štirimi stenami nekje na vasi terjalo svoj davek.

Vendar vztrajam! 

Podariti, obdariti,razveseliti.......

...pa čeprav včasih zgolj z malenkostjo, drobno pozornostjo. Vse pa ima skupni imenovalec: narejeno je z veseljem ter ljubeznijo do čisto vsakega koščka papirja in v vsak končni izdelek je "vdahnjeno" nekaj drugačnega, nekaj kar ga razlikuje od njemu podobnega. Tako je vsak sam za sebe Unikat. Idejam se prepuščam, da me vodijo in nosijo in le redko kdaj načrtujem. Najraje se prepustim materialom, ki so blizu mene, nekateri že davno pozabljeni na kakšni polici, drugi mogoče povsem novi ob katerih začutiš "srbenje pod prsti", spet tretji te pritegnejo, ker so divji in tako neukrotljivi, skorajda nemogoči.

Na kratko...."Recikliranje"......

Čeprav pri svojem ustvarjanju uporabljam veliko različnih materialov(novih, starih, zavrženih....), pa lahko z gotovostjo trdim, da je več kot polovica njih takšnih, ki jih pravzaprav "predelam" ali pa jim spreminjam njihovo osnovno namembnost(npr. povsem nove kuverte, ki postanejo album ali mapa ali prazne škatlice čipsa, ki postanejo darilne škatlice). Ti materiali me privlačijo veliko bolj kot novi, saj je z njimi večinoma težje delati oz. se jim moraš veliko bolj prilagajati kot novim. Prav nič novega ne odkrivam na tem področju. Samo preprosto se prepustim neki notranji potrebi, ki me vodi.
Na začetku me je prav gotovo najbolj pritegnilo dejstvo, koliko vsega zavržemo. Za mnoge smeti, "nebodigatreba" odpadek -meni osnova za delo.
In tudi takšna ali drugačna reciklaža je nekakšna "pika na I", ki končnemu izdelku da ton posebnosti, drugačnosti, edinstvenosti.

Ohranjati spomine....

...se meni osebno zdi nekaj zelo pomembnega.
Rada imam fotografije. Ujeti trenutke življenja v objektiv in jih ovekovečiti s tisto čisto pravo fotografijo ...mar ni to nekaj fascinantnega?
Vendar pa sama fotografija z leti lahko izgubi na določeni vrednosti, saj velikokrat  pozabimo (če pa že mi ne, pa naši zanamci) kaj pravzaprav predstavlja, kakšno sporočilo, čustva nosi v sebi.
In zato se "rojevajo" albumi.  Majhni, veliki, debeli ali čisto suhi, zdaj takšni zdaj drugačni. So zgodbe, ki jih piše življenje. So  fotoreportaže, ki ovekovečijo določen čas, osebo, pomembnost, močno čustvovanje.